Začetek konca

Velik zelen fotelj, ki smo ga dobili kdo ve kje. Poletje sem preživel s Klavorovo knjigo Plavi križ in pretečenimi piškoti, ki jih je Andrej dobil kdo ve kje. Klasika naše proletarske družine, od katere si še zdaj celim rane. Brate Karamazove pa sem bolj poskušal kot ne, iščoč skritih modrosti. In v sanjah zaradi lepe M. iz mesta ob Soči.

Baš je bilo ovo doba. Doimalo mi se kao da se bliži smak svijeta. U onoj maloj sobici punoj električne inštalacije (bila je to nekad radnja mog pokojnog oca), sa velikim zelenim vrtućim se foteljom na sredini i starim Iskrinim gramofonom na ormaru zaokrenula se zadnja ploća. The Mission i "Like a hurricane". Onda sam otišao u noć bijelim amijem, uz majčine suze i bratovim pozdravom.